Ustav na republika makedonija




Download 126 Kb.
TitleUstav na republika makedonija
Page1/4
Date conversion09.05.2013
Size126 Kb.
TypeDocuments
See also:
  1   2   3   4
USTAV NA REPUBLIKA MAKEDONIJA


PREAMBULA


Trgnuvaj}i od istoriskoto kulturno, duhovno i dr`avno nasledstvo na makedonskiot narod i od negovata vekovna borba za nacionalna i socijalna sloboda i za sozdavawe svoja dr`ava, a posebno od dr`avno-pravnite tradicii na Kru{evskata republika i istoriskite odluki na ASNOM i ustavno-pravniot kontinuitet na makedonskata dr`ava kako suverena republika vo Federativna Jugoslavija, od slobodno izrazenata volja na gra|anite na Republika Makedonija na referendumot od 8 septemvri 1991 godina, kako i od istoriskiot fakt deka Makedonija e konstituirana kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod vo koja se obezbeduva celosna gra|anska ramnopravnost i trajno so`itelstvo na makedonskiot narod so Albancite, Turcite, Vlasite, Romite i drugite nacionalnosti koi `iveat vo Republika Makedonija, a so cel:

- Republika Makedonija da se konstituira kako suverena i samostojna i kako gra|anska i demokratska dr`ava;

- da se vospostavi i izgradi vladeeweto na pravoto kako temelen sistem na vlasta;

- da se garantiraat ~ovekovite prava, gra|anskite slobodi i nacionalnata ramnopravnost;

- da se obezbedi mir i so`itelstvo na makedonskiot narod so nacionalnostite koi `iveat vo Republika Makedonija i

- da se obezbedi socijalna pravda, ekonomska blagosostojba i napredok na li~niot i zaedni~kiot `ivot.

Sobranieto na Republika Makedonija, donesuva


USTAV

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

I. OSNOVNI ODREDBI


^len 1

Republika Makedonija e suverena, samostojna, demokratska i socijalna dr`ava.

Suverenitetot na Republika Makedonija e nedeliv, neotu|iv i neprenosliv.

^len 2

Vo Republika Makedonija suverenitetot proizleguva od gra|anite i im pripa|a na gra|anite.

Gra|anite na Republika Makedonija vlasta ja ostvaruvaat preku demokratski izbrani pretstavnici, po pat na referendum i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe.

^len 3

Teritorijata na Republika Makedonija e nedeliva i neotu|iva.

Postojnata granica na Republika Makedonija e nepovredliva.

Granicata na Republika Makedonija mo`e da se menuva samo vo soglasnost so Ustavot.

^len 4

Gra|anite na Republika Makedonija imaat dr`avjanstvo na Republika Makedonija.

Na dr`avjanin na Republika Makedonija ne mo`e da mu bide odzemeno dr`avjanstvoto, nitu da bide proteran ili predaden na druga dr`ava.

Dr`avjanstvoto na Republika Makedonija se ureduva so zakon.

^len 5

Dr`avni simboli na Republika Makedonija se: grb, zname i himna.

Grbot, znameto i himnata na Republika Makedonija se utvrduvaat so zakon koj se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

^len 6

Glaven grad na Republika Makedonija e Skopje.

^len 7

Vo Republika Makedonija slu`ben jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo.

Vo edinicite na lokalnata samouprava vo koi kako mnozinstvo `iveat pripadnicite na nacionalnostite, vo slu`bena upotreba, pokraj makedonskiot jazik i kirilskoto pismo, se i jazikot i pismoto na nacionalnostite na na~in utvrden so zakon.

Vo edinicite na lokalnata samouprava vo koi kako zna~itelen broj `iveat pripadnicite na nacionalnostite, vo slu`bena upotreba, pokraj makedonskiot jazik i kirilskoto pismo, se i jazikot i pismoto na nacionalnostite, pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon.

^len 8

Temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se:

- osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati so me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot;

- slobodnoto izrazuvawe na nacionalnata pripadnost;

- vladeeweto na pravoto;

- podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska;

- politi~kiot pluralizam i slobodnite neposredni i demokratski izbori;

- pravnata za{tita na sopstvenosta;

- slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto;

- humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta;

- lokalnata samouprava;

- ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata i

- po~ituvaweto na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto pravo.

Vo Republika Makedonija slobodno e se {to so Ustavot i zakon ne e zabraneto.

II. OSNOVNI SLOBODI I PRAVA NA ^OVEKOT I GRA\ANINOT

1. Gra|anski i politi~ki slobodi i prava

^len 9

Gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe; imotnata i op{testvenata polo`ba.

Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.

^len 10

@ivotot na ~ovekot e neprikosnoven.

Vo Republika Makedonija ne mo`e da se izre~e smrtna kazna po nitu eden osnov.

^len 11

Fizi~kiot i moralniot integritet na ~ovekot se neprikosnoveni.

Se zabranuva sekoj oblik na ma~ewe, ne~ove~ko ili poni`uva~ko odnesuvawe i kaznuvawe.

Se zabranuva prisilna rabota.

^len 12

Slobodata na ~ovekot e neprikosnovena.

Nikomu ne mo`e da mu bide ograni~ena slobodata, osven so odluka na sudot i vo slu~ai i vo postapka utvrdena so zakon.

Liceto povikano, privedeno ili li{eno od sloboda mora vedna{ da bide zapoznato so pri~inite za negovoto povikuvawe, priveduvawe ili li{uvawe od sloboda i so negovite prava utvrdeni so zakon i od nego ne mo`e da se bara izjava. Liceto ima pravo na branitel vo policiskata i sudskata postapka.

Liceto li{eno od sloboda mora vedna{, a najdocna vo rok od 24 ~asa od momentot na li{uvaweto od sloboda, da bide izvedeno pred sud, koj bez odlagawe }e odlu~i za zakonitosta na li{uvaweto od sloboda.

Pritvorot mo`e da trae po odluka na sud najdolgo 90 dena od denot na pritvoruvaweto.

Pritvorenoto lice mo`e pod uslovi utvrdeni so zakon da bide pu{teno da se brani od sloboda.

^len 13

Liceto obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka.

Liceto nezakonito li{eno od sloboda, pritvoreno ili nezakonito osudeno, ima pravo na nadomest na {teta i drugi prava utvrdeni so zakon.

^len 14

Nikoj ne mo`e da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna.

Nikoj ne mo`e povtorno da bide suden za delo za koe ve}e bil suden i za koe e donesena pravosilna sudska odluka.

^len 15

Se garantira pravoto na `alba protiv poedine~nite pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud, upraven organ ili organizacija ili drugi institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.

^len 16

Se garantira slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.

Se garantira slobodata na govorot, javniot nastap, javnoto informirawe i slobodnoto osnovawe na institucii za javno informirawe.

Se garantira slobodniot pristap kon informaciite, slobodata na primawe i prenesuvawe na informacii.

Se garantira pravoto na odgovor vo sredstvata za javno informirawe.

Se garantira pravoto na ispravka vo sredstvata za javno informirawe.

Se garantira pravoto na za{tita na izvorot na informacijata vo sredstvata za javno informirawe.

Cenzurata e zabraneta.

^len 17

Se garantira slobodata i tajnosta na pismata i na site drugi oblici na op{tewe.

Samo vrz osnova na odluka na sud mo`e da se otstapi od na~eloto na nepovredlivost na tajnosta na pismata, ako e toa neophodno za vodewe na krivi~na postapka ili toa go baraat interesite na odbranata na Republikata.

^len 18

Se garantiraat sigurnosta i tajnosta na li~nite podatoci.

Na gra|anite im se garantira za{tita od povreda na li~niot integritet {to proizleguva od registriraweto na informacii za niv preku obrabotka na podatocite.

^len 19

Se garantira slobodata na veroispovesta.

Se garantira slobodno i javno, poedine~no ili vo zaednica so drugi, izrazuvawe na verata.

Makedonskata pravoslavna crkva, drugite verski zaednici i religiozni grupi se odvoeni od dr`avata i se ednakvi pred zakonot.

Makedonskata pravoslavna crkva, drugite verski zaednici i religiozni grupi se slobodni vo osnovaweto na verski u~ili{ta i na socijalni i dobrotvorni ustanovi vo postapka predvidena so zakon.

^len 20

Na gra|anite im se garantira slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa.

Gra|anite mo`at slobodno da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat.

Programite i dejstvuvaweto na zdru`enijata na gra|anite i politi~kite partii ne mo`at da bidat naso~eni kon nasilno urivawe na ustavniot poredok na Republikata i kon pottiknuvawe ili povikuvawe na voena agresija ili razgoruvawe na nacionalna, rasna ili verska omraza ili netrpelivost.

Zabraneti se voeni ili poluvoeni zdru`enija {to ne im pripa|aat na vooru`enite sili na Republika Makedonija.

^len 21

Gra|anite imaat pravo mirno da se sobiraat i da izrazuvaat javen protest bez prethodno prijavuvawe i bez posebna dozvola.

Koristeweto na ova pravo mo`e da bide ograni~eno samo vo uslovi na voena i vonredna sostojba.

^len 22

Sekoj gra|anin so napolneti 18 godini `ivot steknuva izbira~ko pravo.

Izbira~koto pravo e ednakvo, op{to i neposredno i se ostvaruva na slobodni izbori so tajno glasawe.

Izbira~ko pravo nemaat licata na koi im e odzemena delovnata sposobnost.

^len 23

Sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva vo vr{eweto na javni funkcii.

^len 24

Sekoj gra|anin ima pravo da podnesuva pretstavki do dr`avnite organi i drugite javni slu`bi i na niv da dobie odgovor.

Gra|aninot ne mo`e da bide povikan na odgovornost, nitu da trpi {tetni posledici za stavovite izneseni vo pretstavkite, osven ako so niv ne storil krivi~no delo.

^len 25

Na sekoj gra|anin mu se garantira po~ituvawe i za{tita na privatnosta na negoviot li~en i semeen `ivot, na dostoinstvoto i ugledot.

^len 26

Se garantira nepovredlivosta na domot.

Pravoto na nepovredlivost na domot mo`e da bide ograni~eno edinstveno so sudska odluka koga e vo pra{awe otkrivawe ili spre~uvawe, na krivi~ni dela ili za{tita na zdravjeto na lu|eto.

^len 27

Sekoj gra|anin na Republika Makedonija ima pravo slobodno da se dvi`i na teritorijata na Republikata i slobodno da go izbira mestoto na svoeto `iveali{te.

Sekoj gra|anin ima pravo da ja napu{ti teritorijata na Republikata i da se vrati vo Republikata.

Ostvaruvaweto na ovie prava mo`e da se ograni~i so zakon, edinstveno vo slu~aite koga e toa potrebno zaradi za{tita na bezbednosta na Republikata, vodewe na krivi~na postapka ili za{tita na zdravjeto na lu|eto.

^len 28

Odbranata na Republika Makedonija e pravo i dol`nost na sekoj gra|anin.

Ostvaruvaweto na ova pravo i dol`nost na gra|anite se ureduva so zakon.

^len 29

Strancite vo Republika Makedonija u`ivaat slobodi i prava garantirani so Ustavot, pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni dogovori.

Republikata im garantira pravo na azil na strancite i na licata bez dr`avjanstvo, progoneti zaradi demokratsko politi~ko uveruvawe i dejstvuvawe.

Ekstradicija na stranec mo`e da bide izvr{ena samo vrz osnova na ratifikuvan me|unaroden dogovor i vrz na~eloto na reciprocitet. Stranec ne mo`e da bide ekstradiran zaradi politi~ko krivi~no delo. Dejstvijata na terorizam ne se smetaat za politi~ki krivi~ni dela.

2. Ekonomski, socijalni i kulturni prava

^len 30

Se garantira pravoto na sopstvenost i pravoto na nasleduvawe.

Sopstvenosta sozdava prava i obvrski i treba da slu`i za dobro na poedinecot i na zaednicata.

Nikomu ne mo`at da mu bidat odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat od nea, osven koga se raboti za javen interes utvrden so zakon.

Vo slu~aj na eksproprijacija na sopstvenosta ili vo slu~aj na ograni~uvawe na sopstvenosta se garantira praveden nadomest koj ne mo`e da bide ponizok od pazarnata vrednost.

^len 31

Stransko lice vo Republika Makedonija mo`e da steknuva pravo na sopstvenost pod uslovi utvrdeni so zakon.

^len 32

Sekoj ima pravo na rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost.

Sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto.

Sekoj vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka.

Sekoj vraboten ima pravo na platen dneven, nedelen i godi{en odmor. Od ovie prava vrabotenite ne mo`at da se otka`at.

Ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.

^len 33

Sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na na~in utvrden so zakon.

^len 34

Gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor.

^len 35

Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravednost.

Republikata im garantira pravo na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota gra|ani.

Reublikata im obezbeduva posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot.

^len 36

Republikata im garantira posebni socijalni prava na borcite od Antifa{isti~kata vojna i od site nacionalnoosloboditelni vojni na Makedonija, na voenite invalidi, na progonuvanite i zatvoranite za ideite na samobitnosta na makedonskiot narod i negovata dr`avnost, kako i na ~lenovite na nivnite semejstva koi nemaat mo`nosti za materijalna i socijalna egzistencija.

Posebnite prava se ureduvaat so zakon.

^len 37

Zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalni prava, gra|anite imaat pravo da osnovaat sindikati. Sindikatite mo`at da osnovaat svoi sojuzi i da ~lenuvaat vo me|unarodni sindikalni organizacii.

So zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na sindikalno organizirawe vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.

^len 38

Se garantira pravoto na {trajk.

So zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na {trajk vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.

^len 39

Na sekoj gra|anin mu se garantira pravoto na zdravstvena za{tita.

Gra|aninot ima pravo i dol`nost da go ~uva i unapreduva sopstvenoto zdravje i zdravjeto na drugite.

^len 40

Republikata mu obezbeduva posebna gri`a i za{tita na semejstvoto.

Pravnite odnosi vo brakot, semejstvoto i vonbra~nata zaednica se ureduvaat so zakon.

Roditelite imaat pravo i dol`nost da se gri`at za izdr`uvawe i vospituvawe na decata. Decata se dol`ni da se gri`at za starite i iznemo{teni roditeli.

Republikata im obezbeduva posebna za{tita na decata bez roditeli i decata bez roditelska gri`a.
  1   2   3   4

Add document to your blog or website
Place this button on your site:
enconv.org


The database is protected by copyright ©enconv.org 2014
send message
enconv.org
Main page